Administrator
Administrator foruma
Pridružen/-a: 14.12. 2008, 11:47
Prispevkov: 60
|
 Objavljeno:
23 Maj 2009 06:49 |
  |
STATUT
RIBIŠKE DRUŽINE
RADOVLJICA
STATUT
RIBIŠKE DRUŽINE RADOVLJICA
Na podlagi 13. člena zakona o društvih (uradni list RS
št.61 2006) in zakona o sladkovodnem ribištvu (uradni
list RS št. 61/2006 in občni zbor RD Radovljica na
svojem zasedanju 23.02.2007 sprejel spremembe in
dopolnitve statuta tako, da se odslej statut v
prečiščenem besedilu glasi:
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
Ribiška družina Radovljica (v nadaljnjem besedilu družina) je prostovoljno, samostojno, neprofitno združenje fizičnih oseb, ki so se združile zaradi varstva in gojitve rib, ribolova in upravljanja Radovljiškega ribiškega okoliša, ki obsega naslednje vode: Sava Bohinjka od Cajhnovega jezu do sotočja s Savo Dolinko, od sotočja do izliva Tržiške Bistrice v Savo pod Podnartom s pritoki na tem območju, zaradi varovanja voda ter vodnih in obvodnih ekoloških sistemov in zaradi športno rekreativne dejavnosti.
2.člen
Ime ribiške družine je: RIBIŠKA DRUŽINA RADOVLJICA
Sedež in točen naslov je: Lancovo 7a, 4240 Radovljica
Družina je pravna oseba zasebnega prava.
3.člen
Družina ima svoj prapor in žig.
Prapor je iz svile svetlo modre barve. V sredini je znak ribiške družine Radovljica. Nad znakom je napis RIBIŠKA DRUŽINA in pod znakom RADOVLJICA.
Na drugi strani je podoba enaka.
Žig je okrogle oblike, velikost premera je 35 mm. V sredini je odtisnjen znak Ribiške zveze Slovenije. Ribiški znak je na modri podlagi s s simbolom Triglava, ribe in kratice RZS. V koncentričnem krogu nad znakom je napis: RIBIŠKA DRUŽINA RADOVLJICA, pod znakom pa Radovljica. Odtis žiga je v modri barvi.
Zaradi doseganja skupnih ciljev, usklajevanja ribiške politike v širšem prostoru ribiškega območja in zaradi boljše organiziranosti se družina skladno z določili Zakona o sladkovodnem ribištvu, zaradi izvajanja svojega namena in ciljev povezuje v Zvezo ribiških družin Gorenjske in Ribiško zvezo Slovenije.
2. NAMEN IN CILJI DRUŽINE
5.člen
Namen družine je prostovoljno združenje državljanov zaradi varstva in gojitev rib, ribolova in upravljanje ribiškega okoliša, zaradi varovanja voda ter vodnih in obvodnih sistemov kot dela naravnega človekovega okolja ter športno rekreativne dejavnosti.
Družina ima naslednje cilje:
• upravljanje z ribiškim okolišem,
• prizadevanja za strokovno raven dela družine,
• vzpodbujanje članov za strokovno izpopolnjevanje,
• sodelovanje z domačimi in tujimi strokovnjaki s področja delovanja družine,
• sodelovanje z organizacijami in institucijami, ki se strokovno ali znanstveno ukvarjajo s sladkovodnim ribolovom in varovanjem okolja,
• organiziranjem gospodarskega, turističnega in športnega ribolova, vključno s tekmovanji,
• sodelovanje pri oblikovanju razvoja sladkovodnega ribištva v Sloveniji.
6. člen
Namen in cilje uresničuje družina z izvajanjem naslednjih nalog:
• organizira strokovno izobraževanje članov v obliki seminarjev in tečajev, skrbi za splošno in strokovno vzgojo članov, zlasti pri razvijanju ribiške etike, discipline in športne zavesti,
• pripravlja seminarje in organizira izpite za športne ribiče,
• organizira javne predstavitve dejavnosti družine v obliki naravoslovnih poučevanj za osnovnošolce in z dnevi obiskov pri ribičih,
• izdaja svoje društveno glasilo,
• vodi ustrezne društvene evidence in skrbi za svoj arhiv,
• pripravlja, sprejema in izvaja letne in srednjeročne ribiško – gojitvene načrte,
• organizira čuvajsko službo zaradi spremljanja stanja na vodah, ugotavlja onesnaženosti okolja in preprečevanja krivolova,
• določa število lovnih dni v skladu,
• določa število ribolovnih dni z določbami ribiško – gojitvenega načrta,
• določa pogoje za izvajanje ribolovne pravice članom družine, za člane drugih družin, za domače in tuje turiste,
• sodeluje z inšpekcijskimi službami, s predstavniki lokalne oblasti in podjetij z namenom zaščite voda pred onesnaženjem,
• sodeluje z Zvezo ribiških družin Gorenjske,
• preventivno deluje na odpravi vzrokov onesnaženja, ugotavljanja in uveljavljanja škode na vodah in ribjem življu, vodi evidenco o ugotovljenih škodah in o tem obvešča pristojne organe,
• Ustvarja pogoje povečano ribolovno rekreacijo z izgradnjo ribnikov in gojitvenih objektov,
• skrbi za vzrejo in vlaganje rib v ribolovne vode,
• upravlja ribogojne objekte, gojitvene in varstvene vode ter izvaja gojitvene in gospodarske odlove rib v gojitvene namene,
• prireja ribiška tekmovanja v okviru družine in druge prireditve,
• podeljuje družinska priznanja in predlaga za odlikovanje zaslužne člane.
3. ČLANSTVO
7. člen
Član družine lahko postane vsak državljan Republike Slovenije in državljan držav EU, ki se ljubiteljsko ukvarja s športnim ribolovom, z varovanjem voda in okolja. Član lahko postane tudi tuji državljan , vendar le pod pogojem, da ima stalno prebivališče v Sloveniji. Članstvo v družini je prostovoljno. Kdor koli želi postati član družine, mora predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član družine, in se zaveže plačati članarino, in druge prispevke, ki jih predpiše družina.
Osebam, ki so bile sodno ali disciplinsko kaznovane zaradi škodljivih dejanj na področju ribištva, in osebam, ki so bile iz katere koli družine izključene, lahko upravni odbor članstvo odkloni.
Družina ima redne in častne člane.
8. člen
Pravico do ribolova ima član, ki je opravil ribiški izpit, pred opravljenim izpitom pa le pod pogoji, ki jih določa družina s posebnim pravilnikom.
Pravico do dnevnih ribolovnih dovolilnic pod ugodnejšimi pogoji imajo pripravniki in mladinci družine. Pogoje in ugodnosti določa upravni odbor družine.
9. člen
Za vzgojo in vključevanje mladoletnikov ima družina mladinsko sekcijo. Organizacijo, dejavnost naloge, pravice in obveznosti članov mladinske sekcije ureja poseben pravilnik.
10.člen
Pravice članov so:
• da volijo in so izvoljeni v organe družine,
• da sodelujejo pri delu in odločajo v organih družine,
• da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti družine,
• da se udeležujejo družinskih srečanj, prireditev in tekmovanj, ki jih organizira družina,
• da lovijo ribe v dodeljenih vodah pod pogoji, ki jih določi družina,
• da sodelujejo pri izdelavi programa dela družine in so seznanjeni s poslovanjem družine ter njenim finančnim in materialnim poslovanjem,
• da nosijo ribiški znak in ribiška odlikovanja,
• da najmanj 10 članov lahko zahteva razrešitev katerega koli organa družine.
Dolžnosti članov so:
• da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov družine,
• da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog družine,
• da redno plačujejo članarino, vpisnino in druge prispevke, ki jih določa družina,
• da izvajajo ribolovno pravico v skladu s pravili družine,
• da opravijo izpit za športnega ribiča,
• da prenašajo izkušnje in znanje na mlajše člane družine,
• da varujejo ugled družine.
11. člen
Člani družine, njeni funkcionarji in delavci odgovarjajo družini za škodo, ki jo povzročijo namerno ali iz velike nepazljivost.
Če povzroči škodo več oseb, odgovarja zanjo vsak v mejah svoje krivde, če stopnja krivde ni mogoče ugotoviti, pa po enakih deležih.
Kadar povzroči škodo kolektivni organ, odgovarjajo zanjo vsi člani tega organa v mejah posamične krivde, če krivde ni mogoče ugotoviti, pa po enakih delih.
Škodo ugotovi disciplinsko razsodišče, ali komisija ki jo imenuje upravni odbor.
12. člen
Članstvo v družini preneha:
• s prostovoljnim izstopom,
• s črtanjem, če član brez upravičenih razlogov ne poravna članskih obveznosti za določeno dobo ali ne obnovi članstva do določenega roka,
• z izključitvijo,
• s smrtjo,
• s prenehanjem družine.
Član prostovoljno izstopi iz družine, če upravnemu odboru pošlje pisni izjavo o izstopu.
Člana črta iz članstva upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača finančnih obveznosti do določenega datuma.
O izključitvi člana iz družine odloča disciplinsko razsodišče s sklepom. Sklep mora biti v skladu s pravilnikom o disciplinskem postopku.
13. člen
Naziv častnega člana lahko dobi član družine, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo družine. Naziv častnega člana družine lahko podeli družina tudi nečlanu, ki ima velike zasluge na področju sladkovodnega ribištva in varovanja okolja. Naziv častnega člana podeljuje občni zbor na predlog upravnega odbora. Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana, ni član družina, nima pravice do volitev in odločanje v organih družina.
Družina ima lahko tudi sponzorje. Sponzorji so lahko fizične osebe ali pravne osebe, ki družini materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice glasovati.
4. ORGANI DRUŽINE
14.člen
Organi družine so:
1. občni zbor,
2. upravni odbor,
3. nadzorni odbor,
4. disciplinsko razsodišče,
5. disciplinski tožilec.
15. člen
Občni zbor
Občni zbor je najvišji organ družine, ki ga sestavljajo vsi člani,
Občni zbor je lahko reden ali izreden. Reden občni zbor sklicuje upravni odbor enkrat letno, najkasneje v 90 dneh po izteku koledarskega leta.
Izredno zasedanje skliče upravni odbor po potrebi na lastno pobudo, če to zahteva nadzorni odbor ali 1/3 članov družine. Pobuda oziroma zahtevek za sklic izrednega zasedanja občnega zbora mora biti pisna. V njej mora biti navedena zadeva, o kateri naj občni zbor razpravlja. Upravni odbor mora sklicati izredno zasedanje občnega zbora najpozneje v tridesetih dneh od dneva vložitve zahteve. Če upravni odbor ne skliče izrednega zasedanja občnega zbora v tem roku, ga skliče predlagatelj sam. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklican.
Zasedanje občnega zbora vodi tričlansko delavno predsedstvo. Do izvolitve delavnega predsedstva vodi zasedanje predstavnik sklicatelja.
Zasedanje občnega zbora se lahko skliče tudi v več delih. Način takšnega zasedanja in ugotovitev sklepov se uredi v poslovniku o delu občnega zbora.
16. člen
O sklicu občnega zbora s predloženim dnevnim redom, o povzetkih gradiv in predlogih sklepov morajo biti člani družine seznanjeni najmanj 15 dni pred sklicem.
Občni zbor je sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov.
Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje preloži za 30 minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotna najmanj ena četrtina članov, oziroma ne manj kot 10 članov.
Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so praviloma javne.
17. člen
Naloge občnega zbora:
• sklepa o dnevnem redu,
• sprejema, spreminja in dopolnjuje statut in druge akte družine,
• sprejema program dela in finančni načrt družine,
• sprejema finančno poročilo in poročilo o delovanju družine,
• voli in razrešuje predsednika družine ter člane upravnega odbora, nadzornega odbora, disciplinskega razsodišča, disciplinskega tožilca in namestnike,
• sprejema srednjeročne ribiško-gojitvene načrte,
• odloča o omilitvi kazni pravnomočno izrečenega disciplinskega ukrepa,
• odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,
• podeljuje naziv častnega člana,
• sklepa o prenehanju družine.
Posamezni predlogi za razpravo na občnem zboru morajo biti poslani upravnemu odboru najmanj 8 dni pred sklicem občnega zbora.
O zasedanju občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delavnega predsedstva, zapisnikar in dva overovatelja.
18. člen
Upravni odbor
Upravni odbor je izvršni organ družine, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo družine med dvema občnima zboroma po programu in sklepih, sprejetih na občnem zboru.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.
Upravni odbor šteje 11 članov. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik, tajnik, gospodar in 7 članov. Sestaja se po potrebi, najmanj trikrat na leto.
Mandatna doba članov upravnega odbora je 4 leta.
19. člen
Naloge upravnega odbora so:
• sklicuje občni zbor in družinske posvete,
• skrbi za izvrševanje programa dela družine,
• pripravlja predlog aktov družine,
• pripravi predlog finančnega plana in plana dela družine,
• pripravi finančno poročilo družine in poročilo o delovanju družine,
• skrbi za finančno in materialno poslovanje družine,
• upravlja s premoženjem družine,
• odloča o pritožbah zoper izrečene ukrepe disciplinskega razsodišča,
• sklepa pogodbe o delu,
• odloča o nabavi in odtujitvi premičnih osnovnih sredstev,
• voli podpredsednika, tajnika in gospodarja, imenuje stalne in občasne odbore in komisije,
• uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov družine, in naloge, ki mu jih dodatno naloži občni zbor,
• skrbi za izvajanje čuvajske službe,
• odloča o odškodninskih zahtevkih.
20. člen
Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Upravni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.
Upravni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje stalne ali občasne odbore in komisije. Naloge, število članov in predsednika določi upravni odbor. Člani so lahko le člani družine. Izjemoma lahko družina povabi k sodelovanju pri delu odborov oziroma komisij tudi zunanje sodelavce. Za svoje delo so začasni in stalni odbori in komisije odgovorni upravnemu odboru.
21. člen
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov družine ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem družine. Nadzorni odbor enkrat letno poroča občnemu zboru, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo.
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati.
Nadzorni odbor je sklepčen če so na seji prisotni vsi trije člani.
Veljavne sklepe sprejema z večino glasov.
Mandatna doba članov nadzornega odbora je 4 leta.
22. člen
Disciplinsko razsodišče
Člane disciplinskega razsodišča voli občni zbor za dobo 4 let. Sestavljajo ga trije člani in trije namestniki. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Sestaja se po potrebi in na podlagi pisnih predlogov disciplinskega tožilca družine.
Disciplinsko razsodišče vodi postopek in izreka ukrepe v skladu s pravilnikom o disciplinskem postopku.
Disciplinsko razsodišče lahko disciplinski postopek odstopi stalni arbitraži RZS, če sam postopka ne more zaključiti.
23. člen
Kršitve, ki jih obravnava disciplinsko razsodišče so :
• kršitve določb statuta in drugih aktov družine,
• nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v družini,
• neizpolnjevanje sklepov organov družine,
• izvajanje športnega ribolova v nasprotju z veljavnimi predpisi,
• dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu družine.
24. člen
Disciplinsko razsodišče lahko izreka po izvedbenem postopku, v skladu s pravilnikom o disciplinskem postopku, naslednje ukrepe:
• opomin,
• prepoved izvajanja ribolova od 1leta do 3 let,
• izključitev iz ribiške družine,
• odškodnino (višino odškodnine določi disciplinska komisija )
Zoper sklep, ki ga izda v disciplinsko razsodišče, ima prizadeti član pravico pritožbe v roku 15 dni na upravni odbor, kot drugostopni organ.
Zoper pravnomočen sklep, izdan v disciplinskem postopku, ima prizadeti član pravico vložiti prošnjo za omilitev kazni na občni zbor.
25. člen
Članu družine, zoper katerega je vložen disciplinski postopek, disciplinsko razsodišče z začasnim ukrepom odvzame pravico do ribolova in ribolovno dovoljenje do pravnomočnosti disciplinskega ukrepa.
Disciplinski tožilec
26. člen
Disciplinski tožilec predlaga uvedbo disciplinskega postopka proti članom družine ter zastopa obtožne predloge pred disciplinskim razsodiščem, sestavlja odškodninske zahtevke, pripravlja predloge za poravnave o odškodnini in zastopa družino v odškodninskih postopkih zoper povzročitelja škode...
Disciplinskega tožilca in njegovega namestnika izvoli občni zbor družine za mandatno dobo 4 let.
Disciplinski tožilec je pri svojem delu samostojen in je vezan le na obstoječe veljavne predpise. Za svoje delo je odgovoren neposredno občnemu zboru družine. Naloge disciplinskega tožilca in postopek njegovega dela so podrobneje urejene v pravilniku o disciplinski odgovornosti.
27. člen
Predsednik družine
Predsednik družine je zakonit zastopnik družine, vodi delo družine, jo zastopa in predstavlja. Je odgovoren za finančno in materialno poslovanje.
Predsednik družine je hkrati tudi predsednik upravnega odbora in ga izvoli občni zbor za 4 leta.
Predsednik je odgovoren za delovanje in zakonitost poslovanja družine v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.
28. člen
Tajnik družine
Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi družine skrbi tajnik družine, ki ga izvoli upravni odbor za dobo 4 let. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru.
29. člen
Gospodar
Za gospodarja družine je lahko izvoljen član, ki ima ustrezno strokovno usposobljenost.
Gospodar družine organizira in vodi strokovno delo družine pri izvajanju ribiški-gojitvenih načrtov, skrbi za gospodarno rabo ribiškega inventarja in za pravilno gospodarjenje v ribolovnih vodah.
Izvoli ga upravni odbor za dobo 4 let. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru.
5. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŽINE
30. člen
Družina pridobi sredstva za svoje delovanje:
• s članarino,
• iz naslova materialnih pravic in dejavnosti družine,
• z darili in volili,
• s prispevki donatorjev,
• iz javnih sredstev in
• iz drugih virov.
Če družina pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bila ustanovljena.
Vsaka delitev premoženja družine med njene člane je nična.
31. člen
Družina razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom svojega dela in z letnim finančnim načrtom, ki ju sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejemajo letno finančno poročilo družine.
32. člen
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik družine. Finančno in materialno poslovanje mora voditi družina v skladu z računovodskim standardom za društva in v skladu s predpisi s tega področja.
Finančno in materialno poslovanje vodi družina v skladu s pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju, v katerem določi tudi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju družine, v skladu z računovodskimi standardi za društva in veljavnimi finančnimi predpisi.
Družina ima svoj žiro račun pri banki.
33. člen
Finančno poslovanje družine je za člane družine javno. Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje družine.
Upravni odbor družine odloči, ali bo finančno poslovanje vodila družina sama s svojimi člani ali pa ga bo pogodbeno predala ustreznemu knjigovodskemu servisu.
34 člen
Družina ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last družine vpisano v inventarno knjigo.
Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa upravnega odbora. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa občnega zbora.
6. JAVNOST DELA
Delo družine in njenih organov je javno.
Delo družine in njenih organov je javno.
Člane družine obvešča:
• preko oglasne deske v prostorih družine,
• na sklicanih posvetih članov družine,
• s pravico vpogleda članov v zapisnike organov družine,
• preko glasila RIBIČ
Javnost obvešča družina:
• preko sredstev javnega obveščanja.
7. PRENEHANJE DRUŽINE
36. člen
Družina lahko preneha:
• po volji članov na občnem zboru z dvotretjinsko večino vseh članov ribiške družine,
• po zakonu,
• s spojitvijo z drugo RD ali pripojitvi k drugi RD,
• na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja,
• s stečajem.
V primeru prenehanja družine se ravna po členih 37 -45. Zakona o društvih (Uradni list RS št. 61/2006).
8. KONČNE DOLOČBE
37. člen
Volitve organov po tem statutu bodo prvič po preteku tekočega mandata sedanjih organov.
38. člen
Ta čistopis statuta je sprejel občni zbor na svojem zasedanju, dne 23.2.2007.
Z izdajo odločbe o vpisu sprememb oziroma tega prečiščenega besedila statuta v register društev pri pristojnem organu preneha veljati statut, sprejet na občnem zboru, dne 10.3. 1994. |
|
|
