 |
| |
| Avtor |
Sporočilo |
Miro
Pridružen/-a: 15.03. 2009, 18:57
Prispevkov: 149
|
 Objavljeno:
04 Maj 2010 12:48 |
  |
Bom tukaj nadaljeval začeto temo na forumu RZS
http://www.ribiska-zveza.si/forum/viewtopic.php?f=9&t=5221
NACRT ZA IZVAJANJE RIBIŠKEGA UPRAVLJANJA V
GORNJESAVSKEM RIBIŠKEM OBMOCJU
OSNUTEK
Sp. Gameljne, april 2010
Potocna postrv
Potocna postrv kaže veliko genetsko pestrost, posamezne lokalne populacije se med seboj
mocno razlikujejo in odražajo prilagojenost na specificno okolje, v katerem živijo. Kot ena
ribolovno bolj zanimivih vrst je bila gojena za poribljavanja ribolovnih revirjev v mnogih
državah in razlicnih ribogojnicah, tudi v Sloveniji. Sonaravna vzreja in poribljavanja s
potocno postrvjo v Sloveniji so bila v zacetku zelo dobro organizirana. Ribiške družine, ki so
imele ribolovne vode s potocno postrvjo, so vecinoma imele tudi vališca, v katerih so valile
ikre potocne postrvi. Ikre so pridobili s smukanjem plemenk potocnih postrvi na drstišcih v
lastnih ribiških revirjih. Zarod so uporabili za sonaravno vzrejo v lastnih gojitvenih potokih,
izlovljene mladice pa za poribljavanje svojih ribolovnih voda.
Zaradi boljšega prilagajanja na pogoje v ribogojnicah se je tudi v Sloveniji razširila gojitev
atlantskega tipa potocne postrvi, ki se po mnogih lastnostih razlikuje od naše lokalno prisotne
potocne postrvi donavskega tipa.V ta namen so vecinoma uporabljali ribogojniško vzrejeno
oz. domesticirano potocno postrv iz Danske (Hansen in Loeschcke, 1994). Ta linija ima svoj
izvor v atlantski evolucijski veji, zaradi cesar ji pogosto poenostavljeno pravijo kar
»atlantska« postrv. Zaradi izrazite prilagojenosti na ribogojniško okolje, kar se odraža v vecji
in cenejši prireji v primerjavi z divjimi linijami, je med ribogojci zelo priljubljena in se
dandanes na široko uporablja po celem svetu (Laikre et al., 1999). Ker se je v preteklosti v
Sloveniji premalo pozornosti posvecalo izbiri plemenskih rib za gojenje potocnih postrvi za
poribljavanja, se je v ta namen zacela uporabljati ribogojniška – atlantska linija, ki je bila v
osnovi namenjena za vzrejo mesa. V to smer je šla tudi selekcija plemenk, s cimer se je
genska pestrost teh rib manjšala. Iz stališca ohranjanja domacih populacij potocne postrvi je
uporaba ribogojniških – atlantskih potocnih postrvi za poribljavanja, popolnoma zgrešena.
V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji opravljenih nekaj preliminarnih genetskih analiz
potocne postrvi, ki so pokazale, da je razširjenost »atlantske« domesticirane linije postrvi v
slovenskih vodah velika in da skoraj povsod, kjer se izvaja aktivno ribiško upravljanje, že
prevladujejo križanci (Snoj, 2007). Temu problemu je potrebno v bodoce posvetiti vso
pozornost in na podlagi predhodnih genetskih raziskav za gojitev potocne postrvi tako v
ribogojnicah kot pri sonaravni gojitvi uporabljati samo ribe genskih tipov znacilnih za lokalne
populacije posameznih obmocij.
Varstveni cilji: primarni dolgorocni cilj je vzpostavitev ekološko znacilnih lokalnih populacij
potocne postrvi na posameznih obmocjih. Ohranjanje ekoloških znacilnosti habitatov,
ohranjanje oziroma vzpostavljanje prehodnosti vodotoka, ki omogoca povezanost populacij in
pretok genskega materiala ter dostop do drstišc, varstvo in ohranjanje drstišc, ohranjanje
transportne sposobnosti plavljenja recnih plavin, ohranjanje dinamike recnih prodišc, varstvo
pred nedovoljenim odvzemom živali iz narave, trajnostna raba populacij.
Ukrepi: zašcita drstišc in omogocanje primernih mest za reprodukcijo, prehranjevanje,
prezimovanje. Mapiranje genotipa potocnih postrvi v ribiških obmocjih donavskega porecja,
zavarovanje lokalnih ekološko signifikantnih (genetsko cistih) populacij donavskega tipa,
postavitev rezervatov za plemenke, dolocitev ribogojnic za gojitev rib za poribljavanja za
posamezna obmocja, dolocitev gojitvenih revirjev za sonaravno gojitev v naravnem okolju –
izberejo se predvsem revirji v postrvjem pasu, opušca pa se gojitev v revirjih, kjer so se
življenjski pogoji za postrvi poslabšali, izvajanje repopulacije - dolocitev obsega poribljavanj
za posamezna obmocja v skladu s potrebami in ekosistemskimi znacilnostmi obmocja.
Gojitev lahko poteka v ribogojnicah in naravnem okolju – sonaravna gojitev. Gojitev za
poribljavanja poteka samo v ribogojnicah, ki izpolnjujejo pogoje za gojitev rib za
poribljavanja in to le na obmocju donavskega porecja. Plemenke se smukajo v naravi ali se za
pridobivanje plemenskega materiala v ribogojnici vzdržuje plemenska jata vzrejena iz iker
pridobljenih v naravi oziroma v primeru pomanjkanja iker iz narave tudi iz iker pridobljenih
od plemenske jate iz ribogojnice. Zarod se prenese v gojitvene revirje (G1) za sonaravno
gojitev potocne postrvi ali se z njim poribljavajo ribolovni revirji. V primeru prenosa zaroda v
gojitvene revirje se po izteku dvoletnega ciklusa sonaravne gojitve izlovijo mladice in
doseljujejo v salmonidne ribolovne revirje. V primeru poslabšanja ugodnega stanja populacij
potocne postrvi, zaradi plenjenja kormoranov, naj se vpliv plenjenja kormorana zmanjša. |
|
|
  |
|
Miro
Pridružen/-a: 15.03. 2009, 18:57
Prispevkov: 149
|
| Objavljeno:
31 Avg 2010 06:40 |
|
Diplomska naloga Tamare Jug
http://www.balkan-trout.com/prenos/PDF3 ... Tamara.pdf
Nekaj zanimivejših izsekov.
-V donavsko porečje so začeli vlagati atlantski tip potočne postrvi. Posledic vnosa druge
vrste oziroma tipa postrvi se niso zavedali.
- Atlantska skupina potočnih postrvi pa se nahaja tudi v mnogih drugih rekah, ki niso v atlantskem
bazenu. Za ta pojav je v celoti krivo človeško vmešavanje v okolje.
- Na žalost pa v ribogojnicah gojene potočne postrvi izvirajo iz atlantske skupine. Med
vnešeno skupino in avtohtonimi potočnimi postrvmi je prišlo do križanja in veliko
avtohtonih populacij je izgubljenih ali ogroženih (20).
- Na Zavodu za ribištvo v Ljubljani smo povprašali o vnosu atlantskega tipa potočne postrvi
v slovenske vode. Ikre tega tipa postrvi so leta 1988 kupili v Italiji. Že konec istega leta in
oktobra naslednjega leta so mladice prodali Ribiškemu društvu Tolmin, ki jih je leta 1990
prvič naselilo v Sočo in njene pritoke. To seveda ni bil prvi vnos potočne postrvi v Sočo,
saj vlagajo vanjo potočne postrvi donavskega tipa že od začetka tega stoletja.
- Ta podatek napeljuje na možnost, da je bilo v preteklosti Idrijsko porečje
povezano s Savskim. Razdalja med povirjem Poljanščice in Idrijce je krajša od dveh kilometrov.
- Možno je, da sta bili Poljanščica in Idrijca povezani, in tako je lahko prišlo do združitve obeh populacij. Na ta način bi lahko soške postrvi dobile rdeč pigment.
- Za reko Pad so ugotovili, da se v njej nahajata soška in potočna postrv kot avtohtoni in da med njima ne prihaja do
križanja, ker se drstita v različnih habitatih (13). Morda je bila pred vnosom atlantskega tipa tudi v Soči situacija podobna. Možna je hipoteza, da so z vnosom novega tipa postrvi v reko porušili naravno ravnovesje med vrstama in je tako prišlo do masovnega križanja. Iz ribiško gojitvenih načrtov smo izvedeli, da so v Cerkniščico vlagali potočno postrv
atlantskega tipa v letih 1992, 1993, 1994 in 1995 (29). V njen pritok Mrzlek pa že leta 1991.
- Tudi v Uncu se zaradi vnosa nahaja soška postrv.
- V Cerkniščici smo našli donavski in atlantski tip potočne postrvi, kar dokazuje vlaganje
ribogojniške postrvi.
- V ribogojnici Povodje so pri razplodu uporabljali večinoma samice atlantskega tipa in avtohtone samce donavskega tipa.
- Potočne postrvi atlantskega tipa rastejo veliko hitreje kot postrvi donavskega tipa, njihovo vzrejanje pa je enostavnejše. Ribiške družine jih rade vnašajo v potoke, saj s tem spodbujajo športni ribolov v svojih vodah.
- V Kolpo so potočne postrvi iz ribogojnice Povodje prvič vložili leta 1996.
- V Iško so prvič vložili potočno postrv atlantskega tipa iz ribogojnice Povodje leta 1996 (30), zato populacija iz Iške vsebuje atlantski in donavski tip potočne postrvi.
- Temenica, Stiški potok in Krka vsebujejo populacije donavskega in atlantskega tipa. Znano je, da so v Krko vlagali ribogojniško potočno postrv in izgleda, da je ta migrirala v Temenico in Stiški potok.
- Iz naše raziskave ni razvidno, da bi se avtohtoni atlantski tip nahajal tudi v potokih, ki smo jih preiskali, saj smo atlantski tip našli le tam kjer so vlagali ribogojniško potočno postrv.
- Populaciji iz Sovpata in Ribnice sta sestavljeni samo iz potočnih postrvi donavskega tipa.
- Vse tri skupine postrvi se med seboj lahko križajo. Tako je v slovenskih potokih in rekah nastala velika zmeda.
Grozi nam, da bomo izgubili čisto soško postrv, ki je slovenski endemit, in čisti donavski tip potočne postrvi.
Ljudje se niso zavedali, da s premeščanjem postrvi v tuje okolje rušijo ravnovesje v naravi in uničujejo svojo naravno dediščino |
|
|
|
|
Miro
Pridružen/-a: 15.03. 2009, 18:57
Prispevkov: 149
|
| Objavljeno:
11 Nov 2012 18:42 |
|
Tudi v letu 2012 potočnice zbolevajo. Potemnijo oslepijo in seveda poginejo.
 |
|
|
|
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
