Miro
Pridružen/-a: 15.03. 2009, 18:57
Prispevkov: 149
|
 Objavljeno:
21 Maj 2009 06:56 |
  |
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cesta 48
1000 Ljubljana
Zadeva: Program upravljanja z ribolovnimi viri v celinskih vodah Slovenije za obdobje 2010-2021 - mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti programa
Z vlogo št. 35409-113/2009, z dne 9.4.2009, prejeto dne 14.4.2009, ste zaprosili naslovni zavod za mnenje v postopku izvedbe celovite presoje vplivov na okolje v zvezi z izdelavo Programa upravljanja z ribolovnimi viri v celinskih vodah Slovenije za obdobje 2010 - 2021. Mnenje izdajamo po 101.a členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04), skladno z 11. členom ter Prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS 130/04, 53/06).
Vlogi ste priložili osnutek Programa upravljanja z ribolovnimi viri v celinskih vodah Slovenije za obdobje 2010 - 2021 (Ljubljana, februar 2009), v nadaljevanju Program.
Na podlagi priloženega osnutka in predstavitve Programa na delovnem sestanku dne 14.4.2009 ugotavljamo, da lahko Program pomembno vpliva na varovana območja, zato menimo, da je s stališča ohranjanja narave za ta Program potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje.
Obrazložitev
Program postavlja temelje za dolgoročno upravljanje z ribami na državni ravni. Med drugim določa izvajanje ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja rib in trajnostno rabo ribolovnih vrst rib, med katerimi so navedene vrste, ki imajo s stališča ohranjanja narave poseben status. Ta Program ima lahko vpliv tudi na druge ogrožene in zavarovane vrste rib in piškurjev, ki niso ribolovne (Priloga 1: Seznam rib in piškurjev z naravovarstvenimi statusi).
Za utemeljitev potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje posebej izpostavljamo vrste rib, ki so na Prilogi II Direktive o habitatih in so hkrati ribolovne vrste: bolen, grba, pohra, mrenič, sulec, platnica, čep, soška postrv. Nanje ima lahko ribiško upravljanje bistven vpliv.
Program obravnava usmeritve za gojitev rib (v ribogojnicah in sonaravno gojitev rib v gojitvenih potokih) in poribljavanje. Vpliv ribogojnic na avtohtone populacije v vodotokih, kamor se izteka voda iz ribogojnic, je podrobno razložen že v Dodatku za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe Operativnega programa za razvoj ribištva (Aquarius d.o.o., Ljubljana, maj 2008). Namen gojitve rib, ki ga obravnava Program, je poribljavanje. Izvaja se kot ukrep, ki omogoča trajnostno rabo rib. Vpliv poribljavanja (prostorska opredelitev, količina in vrstni sestav rib) na kvalifikacijske vrste je lahko bistven, kar dokazujejo podatki o dejavnikih ogrožanja. Gojitev rib in poribljavanje sta pri nekaterih vrstah (npr.: štiriperesna marzilka, močvirska sklednica, nižinski urh, veliki pupek, dristavični spreletavec, velika senčica) v strokovnih podlagah za vzpostavitev omrežja Natura 2000 navedena kot dejavnika ogrožanja ugodnega stanja.
Sonaravna gojitve rib ima dokazano velik in celo uničujoč vpliv na lokalno prisotne avtohtone populacije rib. Poleg ribjih vrst ima lahko vpliv tudi na favno nevretenčarjev (kačji pastirji, raki). Pri prostorski opredelitvi vodotokov, kjer se lahko izvaja sonaravna gojitev, je treba upoštevati vpliv na kvalifikacijske vrste, pa tudi na druge ogrožene in zavarovane vrste ter njihove habitate. Prav tako pa tudi vpliv te dejavnosti na ohranjanje vrednostnih lastnosti naravnih vrednot.
Program obravnava tudi usmeritve za gojitev in poribljavanje posameznih tujerodnih vrst rib, šarenke in gojenega krapa, omenja pa tudi druge tujerodne vrste. Vnos tujerodnih vrst lahko vpliva na kvalifikacijske vrste, prav tako pa tudi na druge ogrožene in zavarovane vrste ter njihove habitate. V primeru rib vnos tujerodnih vrst ogroža domorodne vrste predvsem zaradi kompeticije za življenjski prostor in hrano, lahko pride tudi do mešanja genskega materiala različnih populacij.
Vlaganje rastlinojedih vrst rib ima verjeten vpliv tudi na stanje kvalifikacijskih in z uredbo določenih habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju. Kot primer navajamo habitatne tipe stoječih voda z razvito vodno vegetacijo (npr.: prosto plavajoča vegetacija, koda 3150).
Ribiško upravljanje ima lahko vpliv na kvalifikacijske vrste ptic in sesalcev. Med njimi izpostavljamo vrste, ki se hranijo z ribami: vodomec, belorepec, rjavovrati ponirek, mali ponirek, čapljica, črna štorklja, kormoran, mali galeb, črnoglavi galeb, rumenonogi galeb, mali žagar, navadna čigra, kričava čigra, mala čigra, velika bela čaplja, mala bela čaplja, veliki žagar, polarni slapnik, med sesalci pa vidro.
Kot primer vpliva ribiškega upravljanja tudi na druge vrste ptic, ki so vezane na vodno in obvodno okolje, izpostavljamo ribiška tekmovanja in ureditev tekmovalnih tras. Za ureditev tekmovalne trase je potrebno redčenje ali odstranitev obrežne vegetacije ter postavitev pomolov, stojišč in drugih objektov za izvajanje športnega ribolova, večkrat pa tudi ureditev dostopnih poti do ribiških stojišč. To so posegi v naravo, ki so določen v Prilogi 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov na naravo na varovana območja. Območja z ohranjeno pestro in strukturirano obvodno vegetacijo so habitat kvalifikacijskih vrst, poleg te pa ima obvodna vegetacija tudi funkcijo ohranjanja ustreznih abiotskih dejavnikov v habitatu drugih kvalifikacijskih vrst (ribe, dvoživke, kačji pastirji, raki). Glede na navedeno menimo, da ima lahko ureditev tekmovalne trase pomemben vpliv na stanje kvalifikacijskih vrst.
Pri vsem pa ne smemo zanemariti vpliva zaradi vznemirjanja, ki ga lahko povzročijo ribiči ob izvajanju športnega ribolova s svojo prisotnostjo. Vpliv je večji predvsem v času razmnoževanja in vzrejanja mladičev prosto živečih vrst. Za nekatere kvalifikacijske vrste (npr. močvirsko sklednico) je značilno, da je zelo občutljiva na vznemirjanje v času odlaganja jajc.
Z zgoraj navedenimi in izpostavljenimi primeri smo predstavili vplive samo dela ribiškega upravljanja, ki ima verjetni vpliv na kvalifikacijske vrste in habitatne tipe na Natura območjih. Okoljsko poročilo bo moralo ovrednotiti tudi vse druge vplive, pri čemer mora upoštevati ne samo kvalifikacijske, ampak tudi vse druge ogrožene in zavarovane vrste, njihove habitate ter habitatne tipe. Prav tako ima lahko ribiško upravljanje vplive na zavarovana območja, naravne vrednote in njihove vrednostne lastnosti.
Menimo, da je s to obrazložitvijo potrebnost izvedbe celovite presoje vplivov na okolje s stališča ohranjanja narave utemeljena.
Pripravili:
Tanja Košar, univ.dipl.biol. dr. Mirjam Galičič
Naravovarstvena svetnica v.d. direktorice
Miha Naglič, univ.dipl.biol.
Naravovarstveni svetovalec |
|
|
